Batrakski dogovor na mõznuju zemlju. Segodnjašnjago dnja meždu Gallikskim mõznõm upravlenijem i krestjaninom Gustawom Jakovim Laumets blagoobdumano uslovlen i napisan nižesledujuštšiji dogovor:

§ 1. Gallikskoje mõznoje upravlenije sdajet mõznuju batrakskuju usadbu Kurzi, stoimostju v- taler- groš k arendu srokom na tri (3) goda let, stšitaja s 23 aprelja 1901 goda po 23 aprelja 1904 goda.

§2. .....  platit za nazvannuju usadbu denežnuju arendu vsego po- rub.-kop. v god, a imenno: 1go aprelja-rub.- kop- i 1go oktrjabrja-rub.- kop. vpered i objazan krome togo ježegodno bezplatno proizvodit sledujuštšija rabotõ, a imenno:

1) žat i klast v skirdõ 6 lofštelei ozimi;

2) žat 8 lofštelei jarovago hleba;

3) kosit 3 lofštelei klevera;

4) kosit 10 lofštelei sena;

5) kosit- lofštelei goroška;

6) sobirat- lofštelei kartofelja, kotorõi svozit tuda, kuda mõznoje upravlenije prikažet;

7) svozit -sažen- 1 aršinnõh drov;

8) uravnivat 100-150 saženei dorogi tam, gde mõznoje upravlenije prikažet;

9) 116 peših dnei  iz kotorõh  dolžen 90 dnei  postupit do Mihailowa dnja i ostalnõje v tetšeniju  zimõ;

  Za   každõi  nepostavlennõi rabotši den uplašivajet  letom 75 kop i zimoju 50 kop.

Ispolnenije oznatšennõh rabot razrešajetsja soglasno § 168 Položenija o krestjanah Lifljandskoi guberniji ot 13 nojabrja 1860 g. Za  každõi rabotši den postavlenõi  bolše uslovlennago  uplatšivajušaja  mõzju letom 40 kop i zimoju 30 kop.

§ 3. O brevnah i žerdjah na potšinku ili vozvedenije strojeniji arendator batrakskoi usadbõ dolžen zajavit do Mihailova dnja i objazan on podtšinjatsja vo vseh otnošenijah lesnomu ustavu; v slutšai narušenija im sego ustava on budet lišen svojei usadbõ.

§ 4. Arendator batrakskoi usadbõ objazan vesti hozjaistvo  v sdannoi jemu v arendu usadbe po nadležaštšim zemledeltšeskim pravilam i sdat usadbu imeniju obratno po istetšeniji sroka sego dogovora v sleujuštšem porjadtke:

a) vse strojenija i  v osobennosti ih krõši dolžnõ bõt horošo potšinenõ;

b) ržanoje pole dolžno bõt horošo obrabotano i svojevremenno osbsemeneno  horošim semenem;

v) zaborõ dolžnõ bõt horošo potšinenõ;

g) senokosõ dolžnõ bõt otšištšenõ ot hvorosta i vse kanave otšištšenõ;

d) iz rabot k buduštšemu ekonomitšeskomu godu ržanoje požnivo dolžno bõt vspahano i horošo vsboroneno;

e) on polutšajet 2½ saženi 1 aršinnõh drov dlja topliva i 5 saž. hvorosta. Za rubku uplatšivajet  im arendator usadbõ;

§ 5. V slutšai jesli batrak po prikazaniju mõznago upravlenija vozvedet novõja strojenija ili potšinit starõja, to on proizvodit na svoi stšet, ne imeja prava trebovat kakogo libo za eto voznagraždenija, na kakovuju postroiku mõznoje upravlenije dajet bezvozmezdno brevna, kotorõja ravnõm obrazom vse batraki vmeste, sorazmerno velitšine ih zemli, dolžnõ dat bezvozmezdno solomõ na krõšu soglasno istšislenija mõznago upravlenija. Za proizvodstvo kamennago fundamenta pod hlev mõznoje upravlenije uplatšivajet po kvadratnõm sažnjam. Za tšistku trubõ on uplatšvajet 60 kop. v god.

§ 6. Svoi sobstvennõja polja arendator mõznoi batrakskoi usadbõ dolžen obrabotõvat v tšetõreh tšastjah, tak, tštobõ nahodilis 3 lofšteli pod rožju, 6 lofšteli pod jarovõm hlebom, 3 lofšteli pod parom, pritšem on ne imejet prava zasevat par jarovõm hlebom ili lnom.

§ 7. Solomu, seno i drugoi korm dlja skota arendator sei usadbõ ne imejet prava komu nibut ssužat ili prodovat.

§ 8. Mõznoje upravlenije imejet pravo revizovat hozjaistvo usadbõ vo vsjakoje vremja ili samo ili tšerez svojego upolnomotšennago.

§ 9. Arendator usadbõ imejet pravo zasevat lnom tolko 1 lofšteli.

§ 10. Jesli mõznoje upravlenije poželajet arendatoru sei usadbõ sdelat otkaz v odnoi, to etoi dolžno posledovat 23. oktjabrja do istetšenija sroka sego dogovora, pritšem arendator usadbõ ne imejet prava trebovat voznagraždenija za kakija libo rabotõ ili izderžki.

§ 11. V obezpetšenije totšnago ispolnenija prinjatõh na sebja objazatelstv arendator etoi batrakskoi usadbõ zakladõvajet vse svoje imuštšestvo, a v osobennosti svoi železnõi inventar, kotorõi dolžen sostojat  po   krainei mere iz odnoi lošadi i trih golovõ rogatago skota nahoditsja v horošem sostojaniji.

§ 12. V slutšaje jesli arendator sei usadbõ budet obraštšatsja neostorožno s ognem i tšerez eto proizoidet požar, to on otvetšajet za proisšedšije ubõtki vsem svoim imuštšestvom. Krome togo mõznoje upravlenije uslovlivajetsja s arendatorom onoi usadbõ ještše v sledujuštšem:

1) Arendator usadbõ prinimajet na sebja uravnivat........ sažen........ dorogi:

2) Arendator usadbõ nedolžen bõt zametšen v kraže , a takže, ne  dolžen prinimat v svojei usadbe vorov ili kradennõh veštšei;

3) Jesli žilaja riga po vethosti prijidet v plohoje sostojanije, to imenije vozvodit takovuju na svoi stšet, pritšem odnako arendatorõ usadeb mõznoi zemli vse vmeste dolžnõ, sorazmerno velitšine svojei zemli, bezvozmezdno podvozit trebujemõi material; ravnõm obrazom oni dolžnõ podvozit material takže i na potšinku žiloi rigi.

§ 13. Dlja otbõvanija dnei , arendator usadbõ dolžen javljatsja každõi raz nemedlenno po prikazaniju imenija. Pri molotbe s 6 tšasov utra do 7 vetšera.

§ 14. Arendator usadbõ ne vprav dopuskat, tštobõ ego sobaki svobodno šljalis. Každaja sobaka, kotoruju vstretjat, vse ravno gde vne granits usadbõ, budet nemedlenno ubitam i on ne vprav  dopuskat svoje stado na  mõznoje pastbištše.

§ 15 V slutšaje neispolnenija arendatorom usadbõ kakogo libo iz oznatšennõh v sem dogovore punktov , on  lišitsja svojei usadbõ, ne imeja prava žalovatsja na to v sud ili trebovat voznagraždenija.

§ 16.                          Sostojanije strojeniji arendnoi usadbõ Kurzi

1) Žilaja riga novaja;

2) Ambar starõi;

3) Hlev starõi;

4) Banja starõi;

5) Kuhnja.............

6) Kolodets hudoi; 

7)........................

8) Zabor vokurg dvora v horošem sostojaniji;

Tšto nastojaštši dogovor vpolne protšitan i razjasnen arendatoru Gustavu Jakobu Laumets i tšto pomjanutõi arendator vpolne dovolen so vsemi võšeoznatšennõmi uslovijami, on udostverjajet svoego podpisju.

              Tak soveršeno v Pallaskom Vol. dom 26 oktjabrja 1900. goda.

              Arendator batrakskoi usadbõ: Gustav Laumets Jaka s. negramotnõi po ego litšnoi o tom prosbõ raspisalsja Willem Grüünwerk

                                 Ot imeni mõznago upravlenija: D. Paumann 

1900 aasta oktobri kuu 26 päewal Palla walla Kohus tõendab, et see sama teenistuse leping mõlematele lepingu tegijatele on ette luetud ja nemad selle lepinguga rahul olles omad nimed alla on kirjutanud, mis pärast see leping walla Kohtu Seaduse II jau § 278 a Poslini Sead. 1893 a § § 62 ja 81 p 4 põhjusel akti raamatusse N.16 all wõib sisse kirjutada.

                    Kohtu eesistuja J. Soiewa

                    Kohtu mõistjad M. Saar

                                                K. Hawakiwwi.

                                 Kirjutaja Sepp.