Batrakskoi dogovor na mõznuju zemlju. Segodnašnjago dnja meždu Gallikskim mõznõm upravlenijem i krestjaninom Janom Joganovõm Vilk blagoobdumano uslovlen i napisan nižesledujuštšiji dogovor:

§ 1 .Gallikskoje mõznoje upravlenije sdajet mõznuju batrakskuju usadbu Vilka, stoimostju v 4 talera 5  43/112 grošei, v arendu srokom na tri (3) goda, stšitaja s 23 aprelja 1901 goda po 23 aprelja 1904 goda.

§ 2. .................    platit za nazvannuju usadbu denežnuju arendu vsego po- rub.- kop.v god, a imenno: 1go aprelja-rub.-kop. i 1go oktrjabrja-rub.-kop.vpered i objazan krome togo ježegodno bezplatno proizvodit sledujuštšija rabotõ, a imenno:

                1) žat i klast v skirdõ 6 lofštelei ozimi;

                2) žat 8 lofšel jarovago hleba;

                3) kosit 2 lofštelei klevera;

                4) kosit 10 lofštelei sena;

                5) kosit-    lofštelei goroška;

                6) sobirat-lofštelei kartofelja, kotorõi svozit tuda, kuda mõznoje upravlenije prikažet;

                7) svozit- sažen 1 aršinnõh drov ;

                8) uravnivat 100-150 saženei dorogi tam, gde mõznoje upravlenije prikažet;

                9) 47 peših dnei, iz kotorõh dolžno postavit 42 dnja do Mihailova dnja i ostalnõje v tetšenije zimõ. Za každõi nepostavlennõi rabotši den utšitali vsem letom 75 kop. l zimoju 50 kop.

                

        Ispolnenije oznatšennõh rabot razrešajetsja soglasno § 168 Položenija o krestjanah Lifljandskoi guberniji ot 13 nojabrja 1860 g. Za každõi rabotši den postavlennõi bolše uslovlennogo uplatšivajutsja mõziju letom 40 kop. i zimoju 30 kop. 

§ 3. O brevnah i žerdjah na potšinku ili vozdenije strojeniji arendator batrakskoi usadbõ dolžen zajavit do Mihailova dnja i objazan on podtšinjatsja vo vseh otnošenijah lesnomu ustavu; v slutšaje narušenija im sego ustava, on budet lišen svojei usadbõ.

§ 4. Arendator batrakskoi usadbõ objazan vesti hozjaistvo v sdannoi jemu v arendu usadbe po nadležaštšim zemledeltšeskim pravilam i sdat usadbu imeniju obratno po istetšeniji sroka sego dogovora v sledujuštšem porjadke:

      a) vse strojenija i v osobennosti ih krõši dolžnõ bõt horošo potšinenõ;

      b) ržanoje pole dolžno bõt horošo obrabotano i svojevremenno obsemeneno horošim semenem;  

      v) zaborõ dolžnõ bõt horošo potšinenõ:

     g) senokosõ dolžnõ bõt otšištšenõ ot hvorosta i vse kanavõ otšištšenõ;

     d) iz rabot k buduštšemu ekonomitšeskomu godu pžanoje  požnivo dolžno bõt vspahano i horošo vsboroneno; 

     e) on polutšat 2½ saženi 1 aršinnõh drov dlja topliva i 5 saž. hvorosta. Za rubku uplatšivajet arendator usadbõ.

§ 5 V slutšaje jesli batrak po prikazaniju mõznago upravlenija vozvedet novõje strojenija  ili potšinit starõja, to eto on proizvodit na svoi stšet, ne imeja prava trebovat kakogo libo za eto voznagraždenija, na kakovuju postroiku mõznoje upravlenije dajet bezvozmezdno brevna, kotorõja vse batraki, sorazmerno velitšine ih zemli, dolžnõ dat bezvozmezdno solomõ na krõšu soglasno istšislenija mõznago upravlenija. Za proizvodstvo  kamennago fundamenta pod hlev mõznoje upravlenije uplatšivajet po kvadratnõm sažnjam. Za tšistku trubõ on uplatšivajet 30 kop. v god.

§ 6.Svoi sobstvennõja polja arendator mõznoi batrakskoi usadbõ dolžen obrabotõvat v tšetõreh tšastjah, tak, tštobõ nahodilis 2½ lofšteli pod rožju, 5 lofšeli pod jarovõm hlebom, 2½ lofšteli parom, pritšem on ne imejet prava zasvat par jarovõm hlebom ili lnom.

§ 7. Solomu, seno i drugoi korm dlja skota arendator sei usadbõ ne imejet prava komu nibut ssužat ili prodovat.

§ 8. Mõznoje upravlenije imejet pravo revizovat hozjaistvo usadbõ vo vsjakoje vremja ili samo ili tšerez svojego upolnomotšennago.

§ 9. Arendator usadbõ imejet pravo zasevat lnom tolko 1 lofštel.

§ 10. Jesli mõznoje upravlenije poželajet arendatoru sei usadbõ sdelat otkaz v odnoi, to etoi dolžno posledovat 23. oktjabrja do istetšenija sroka sego dogovora, pritšem arendator usadbõ ne imejet prava trebovat voznagraždenija za kakija libo rabotõ ili izderžki.

§ 11. V obezpetšenije totšnago ispolnenija prinjatõh na sebja objazatelstv arendator etoi batrakskoi usadbõ zakladõvajet vse svoje imuštšestvo, a  v osobennosti svoi železnõi inventar, kotorõi dolžen sostojat po krainei mere iz odnoi lošadi i  dvuh golova rogatago skota i nahoditsja v horošem sostijaniji

§ 12. V slutšaje jesli arendator sei usadbõ budet obraštšatsja neostorožno s ognem i tšerez eto proisoidet požar, to on otvetšajet za proisšedšije ubõtki vsem svoim imuštšestvom.

    Krome togo mõznoje upravlenije uslovlivajetsa s arendatorom onoi usadbõ ještše v sledujuštšem:

1) Arendator usadbõ prinimajet na sebja uravnivat......... sažen.......... dorogi;

2) Arendator usadbõ nedolžen bõt zametšen v kraže, a takže ne dolžen prinimat v svojei usadbe vorov ili kradennõh veštšei;

3) Jesli žilaja riga po vethosti prijidet v plohoje sostojanije, to imenije vozvodit takovuju na svoi stšet, pritšem odnako arendatorõ usadeb mõznoi zemli vse vmeste dolžnõ sorazmerno velitšine svojei zemli, bezvozmezdno podvozit trebujemõi material; ravnõm obrazom oni dolžnõ podvozit material takže i na potšinku žiloi rigi.

§ 13. Dlja otvõvanija dnei, arendator usadbõ dolžen javljatsja každõi raz nemedlenno po prikazaniju imenija. Pri molotbõ zimoju s 6 tšasov utra do 7 tšasov vetšera.

§ 14. Arendator usadbõ ne vprav dopuskat, tštobõ jego sobaki svobodno šljalis. Každaja sobaka, kotoruju vstretjat, vse ravno gde,  vne granits usadbõ, budet nemedlenno ubita. Arendator ne vprav

dopuskat svoje stado na  mõznoi senokos.

§ 15. V slutšaje neispolnenija arendator usadbõ kakogo libo iz oznatšennõh v sem dogovor punktov, on lišitsja svojei usadbõ, ne imeja prava žalovatsja na to v sud ili trebovat voznagraždenija.

§ 16.

                 Sostojanije strojeniji arendnoi usadbõ Vilka

       1) Žilaja riga novaja;

       2) Ambar  horošiji;

       3) Hlev , konjušnja i sarai horošije;

       4) Banja horošaja;

       5) Kuhnja....................................

       6) Kolodets starõi;

       7)...............................................

      8) Zabor vokrug dvora v horošem sostojanije;

Tšto nastojaštši dogovor vpolne protšitan i razjasnen arendatoru Janu Vilk i tšto pomjanutõi arendator vpolne dovolen so vsemi võšeoznatšennõmi uslovijami, on udostoverjajet svojego podpisju.

     Tak soveršeno v Pallaskom vol. dom 26 oktrjabrja 1900 goda.

                                 Arendator batrakskoi usadbõ: Jaan Wilk

                                  On imeni mõznago upravlenija Eduard Paumann. 

1900 aasta oktoobri kuu 26 päewal Palla walla Kohus tõendab, et seesinane teenistuse leping on mõlematele lepingu tegijatele ette luetud, ja mõlemate poolt alla kirjutatud mis pärast see leping Walla Kohtu Sead. II jau § 278 ja Poslini Sead. 1893 a.§ § 62 ja 81 p 4 põhjusel walla Kohtu akti raamatusse N: 11 all wõib sisse kirjutatud saada.

                     Kohtueesistuja J Soiewa

                     Kohtumõistjad  M. Saar

                                                 K Hawakiwwi.

                            Kirjutaja Sepp.