Batrakski dogovor na mõznuju zemlju. Segodnjašnjago dnja meždu Gallikskim mõznõm upravlenijem i krestjaninom Janom Mihkelevõm Kaur blagoobdumano uslovlen i napisan nižesledujuštšiji dogovor:

§ 1.Gallikskoje mõznoje upravlenije sdajet mõznuju batrakskuju usadbu Pedo, stoimostju v 5 talerov 63  23/ 112 grošei, v arendu srokom na tri goda, stšitaja s 23 aprelja 1901 goda po 23 aprelja 1904. goda.

§ 2................... platit za nazvannuju usadbu denežnuju arendu vsego po 35 rub.- kop. v god, a imenno: 1go aprelja 20 rub.- kop. i 1go oktjabrja 15 rub.-  kop. vpered i objazan krome togo ježegodno bezplatno proizvodit sledujuštšija rabotõ, a imenno:

1) žat i klast v skidrõ 4 lofštelei ozimi;

2) žat 4 lofštelei jarovago hleba;

3) kosit 2 lofštelei klevera;

4) kosit 8 lofštelei sena;

5) kosit...... lofštelei goroška;

6) sobirat....... lofštelei kartofelja, kotorõi svozit tuda, kuda mõznoje upravlenie prikažet;

7) svozit ........sažen 1 aršinnõh drov................;

8) uravnivat 150-200 saženei dorogi tam, gde mõznoje upravlenije prikažet;

9)..................................................................................................................

10)................................................................................................................

Ispolnenije oznatšennõh rabot razrešajetsja soglasno § 168 Položenija o krestjanah Lifljandskoi guberniji ot 13 nojabrja 1860 g.

§ 3. O brevnah i žerdjah na potšinku ili vozvedenije strojeniji arendator batrakskoi usadbõ dolžen zajavit do Mihailova dnja i objazan on potšinjatsja vo vseh otnošenijah lesnomu ustavu; v slutšaje narušenija im sego ustava, on budet lišen svojei usadbõ.

§ 4. Arendator batrakskoi usadbõ objazan vesti hozjaistvo v sdannoi jemu v arendu usadbe po nadležaštšim zemledeltšeskim pravilam i sdat usadbu imeniju obratno po istetšeniji sroka sego dogovora v sledujuštšem porjadke:

a) vse strojenija i v osobennosti ih krõši dolžnõ bõt horošo potšinenõ;

b) ržanoje pole dolžno bõt horošo obrabotano i svojevremenno obsemeneno horošim semenem;

v) zaborõ dolžnõ bõt horošo potšinenõ;

g) senokosõ dolžnõ bõt otšištšenõ ot hvorosta i vse otšištšenõ;

d) iz rabot k buduštšemu ekonomitšeskomu godu ržanoje požnivo dolžno bõt vspahano i horošo vsboroneno;

e) on polutšajet 2 saženi 1 aršinnõh drov dlja toplivan 4 saž. hvorosta, a za rubku uplatšivajet arendator usadbõ. 

§ 5. V slutšaje jesli batrak po prikazaniju mõznago upravlenija vozvedet novõja strojenija ili potšinit starõja, to eto on proizvodit  na svoi stšet, ne imeja prava trebovat kakogo libo za eto voznagraždenija, na kakuju postroiku mõznoje upravlenije dajet bezvozmezdno brevna, kotorõja vse batraki, sorazmerno velitšine,  ih zemli, dolžnõ bezvozmezdno prinesti k mestu postroiki  ravnõm obrazom vse batraki vmeste sorazmerno velitšine ih zemli, dolžen dat bezvozmezdno solomõ na krõšu soglasno istšislenija mõznago upravlenija. Za proisvodstvo kamennago fundamenta pod hlev mõznoje upravlenije uplatšivajet po kvadratnõm sažnjam. Za tšistku trubõ uplatšivajet on 60 kop. v god.

§ 6. Svoi sobstvennõja polja arendator mõznoi batrakskoi usadbõ dolžen obrabotõvat v tšetõreh tšastjah, tak, tštobõ nahodilis 3 lofštelei pod rožju, 6 lofštelei pod jarovõm hlebom, 3 lofštelei parom, pritšem on ne imejet prava zasevat par jarovõm hlebom ili lnom.

§ 7. Solomu, seno i drugoi korm dlja skota arendator sei usadbõ ne imejet prava komu nibut ssužat ili prodavat.

§ 8. Mõznoje upravlenije imejet pravo revizovat hozjaistvo usadbõ vo vsjakoje vremja ili samo ili tšerez svojego upolnomotšennago.

§ 9. Arendator usadbõ imejet pravo zasevat lnom tolko 1 lofštelei.

§ 10. Jesli mõznoje upravlenije poželajet arendatoru sei usadbõ sdelat otkaz v odnoi, to etoi dolžno posledovat 23. oktjabrja do istetšenija sroka sego dogovora, pritšem arendator usadbõ ne imejet prava trebovat voznagraždenija za kakija libo rabotõ ili izderžki.

§ 11. V obezpetšenije totšnago ispolnenija prinjatõh na sebja objazatelstv arendator etoi batrakskoi usadbõ zakladõvajet vse svoje imuštšestvo, a v osobennosti svoi železnõi inventar, kotorõi dolžen sostojat po krainei mere iz odnoi lošadi i treh golovõ rogatago skota i nahoditsja v horošem sostojaniji.

§ 12. V slutšaje jesli arendator sei usadbõ budet obraštšatsja neostorožno s ognem i tšrez eto proizoidet požar, to on otvetšajet za proisšedšije ubõtki vsem svoim imuštšestvom. Krome togo mõznoje upravlenije uslovlivajetsja s arendatorom onoi usadbõ ještše v sledujuštšem:

1) Arendator usadbõ prinimajet na sebja uravnivat......... sažen......... dorogi;

2) Arendator usadbõ nedolžen bõt zametšen v kraže, a takže, ne dolžen prinimat v svojei usadbe vorov ili kradennõh veštšei;

3) Jesli žilaja riga po vethosti prijidet v plohoje sostojanije, to imenije vozvodit takovuju na svoi stšet, pritšem odnako arendatorõ usadeb mõznoi zemli vse vmeste dolžnõ, sorazmerno velitšine svojei zemli, bezvozmezdno podvozit trebujemõi material; ravnõm obrazom oni dolžnõ podvozit material takže i na potšinku žiloi rigi.

§ 13. Dlja otbõvanija dnei, arendator usadbõ dolžen javljatsja každõi raz nemedlenno po prikazaniju imenija.

§ 14. Arendator usadbõ ne vprav dopuskat, tštobõ ego sobaki svobodno šljalis. Každaja sobaka, kotoruju vstretjat vse ravno gde granits usadbõ, budet nemedlenno ubita.

§ 15. V slutšaje neispolnenija arendatorom usadbõ kakogo libo iz oznatšennõh v sem dogovor punktov, on lišitsja svojei usadbõ, ne imeja prava žalovatsja na to v sud ili trebovat voznagraždenija.

§ 16. Sostojanije strojeniji arendnoi usadbõ Pedo

 1)  Žilaja riga novaja;

2) Ambar novõi;i

3) Hlev  novõi;

4) Banja novaja;

5) Kuhnja pogreb novõi;

6) Kolodets novõi;

7)...................................................................

8) Zabor vokrug dvora v horošem sostajaniju;

Tšto nastojaštšiji dogovor vpolne protšitan i razjasnen arendatoru Janu Kaur i tšto pomjanutõi arendator vpolne dovolen so vsemi võšeoznatšennõmi uslovijami, on udostverjajet svojego podpisju.

Tak soveršeno v Pallaskom Vol. dom 26 oktjabrja 1900 goda.

                             Arendator batrakskoi usadbõ: Jan Kaur negramoten, po ego litšnom prosbõ raspisalsja Tavit Kuzik

                                                                                                                 Ot imeni mõznago upravlenija: Eduard Pauman 

1900 aasta oktobri kuu 26 päewal Palla walla Kohus tõendab, et see sama teenistuse leping  on mõlematele lepingu tegijatele ette luetud  ja nende poolt alla kirjutatud, mis pärast see leping Walla Kohtu Seaduse II jau § 278 ja Poslini Seaduse 1893 a § § 62 ja 81 p. 4 põhjusel akti raamatusse N. 9  wõib sisse kirjutatud saada.

                 Kohtueesistuja J.Soiewa

                 Kohtumõistjad M. Saar

                                            K. Hawakiwwi

                        Kirjutaja Sepp.