Batrakski dogovor na mõznuju zemlju. Segodnjašnjago dnja meždu Gallikskim mõznõm upravlenijem i krestjaninom Janom Tomasovõm Parvei blagoobdumano uslovlen i napisan nižesledujuštšiji dogovor:

§ 1. Gallikskoje mõznoje upravlenije sdajet mõznuju batrakskuju usadbu Tondi, stoimostju v 4 talera 27  24/112 grošei, v arendu srokom na tri (3) goda stšitaja s 23 aprelja 1901 goda po 23 aprelja 1904 goda.

§ 2......................... platit za nazvannuju usadbu denežnuju arendu vsego po- rub.- kop. v god, a imenno 1go aprelja-rub.-kop i 1go oktjabrja-rub.-kop. vpered i objazan krome togo ježegodno bezplatno proizvodit sledujuštšija rabotõ, a imenno:

1) žat i klast v skirdõ 6 lofštelei ozimi;

2) žat 8 lofštelei jarovago hleba;

3) kosit 2 lofštelei klevera;

4) kosit 10 lofštelei sena;

5) kosit- lofštelei goroška;

6) sobirat- lofštelei kartofelja, kotorõi svozit tuda, kuda mõznoje upravlenije prikažet;

7) svozit- sažen 1 aršinnõh drov.....................................................................................

8) uravnivat 100-125 saženei dorogi tam, gde mõznoje upravlenije prikažet;

9) 55 peših dnei iz kotorõh dolžen postavit 44 dnja do Mihailova dnja i ostalnõje v tetšeniju zimõ. Za každõi nepostavlennõi rabotšiji den uplatšivajet on 75 kop i zimoju 50 kop.

Ispolnenije oznatšennõh rabot razrešajetsja soglasno § 168 Položenija o krestjanah Lifljandsskoi guberniji ot 13 nojabrja 1860 g. Za každõi bolne postavlennõi rabotšiji den uplatšivajušeja mõzoju letom 40 kop.  i zimoju 30 kop.

§ 3. O brevnah i žerdjah na potšinku ili vožvedenije strojeniji arendator batrakskoi usadbõ dolžen zajavit do Mihailova dnja i objazan on podtšinjatsja vo vseh otnošenijh lesnomu ustavu; v slutšaje narušenija im sego ustava, on budet lišen svojei usadbõ.

§ 4. Arendator batrakskoi usadbõ objazan vesti hozjaistvo v sdannoi jemu v arendu usadbe po nadležaštšim zemledeltšeskim pravilam i sdat usadbu imeniju obratno po istetšeniji sroka sego dogovora v sledujuštšem porjadke:

a) vse strojenija i v osobennosti ih krõši dolžnõ bõt horošo  potšinenõ;

b) ržanoje pole dolžno bõt horošo obrabotano i svojevremenno obsemeno horošim semenem;

v) zaborõ dolžnõ bõt horošo potšinenõ;

g) senokosõ dolžnõ bõt otšištšenõ ot hvorosta i vse kanavõ otšištšenõ;

d) iz rabot k buduštšemu ekonomitšeskuju godu ržanoje požnivo dolžno bõt vspahano i horošo vsboroneno;

e) on polutšajet 2½ saženi 1 aršinnõh drov dlja toplivam i 5 saž. hvorosta. Za rubku  uplatšivajet arendator usadbõ.

§ 5. V slutšaje jesli batrak po prikazaniju mõznogo upravlenija  vozvedet novõja strojenija ili potšinit starõja, to eto on proizvodit na svoi stšet, ne imeja prava trebovat kakogo libo za eto voznagraždenija, na kakoju postroiku mõznoje upravlenije dajet bezvozmezdno brevna, kotorõja vse batraki, sorazmerno velitšine ih zemli, dolžnõ dat bezvozmezdno solomõ na krõšu soglasno istšislenija mõznago upravlenija. Za proizvodstvo kamennago fundamenta pod hlev mõznoje upvlenije uplatšivajet po kvadratnõm sažnjam. Za tšistku trubõ on uplatšivajet 60 kop. v god.

§ 6. Svoiji sobstvennõja polja arendator mõznoi batrakskoi usadbõ dolžen obrabotõvat v tšetõreh tšastjah, tak ,tštobõ nahodilis 2 ½ lofštelei pod požju, 5 lofštelei pod jarovõm hlebom, 2½ lofštelei pod parom, pritšem on ne imejet prava zasvat par  jarovõm hlebom ili lnom.

§ 7. Solomu, seno i drugoi korm dlja skota arendator sei usadbõ ne imejet prava, komu nibut ssužat ili prodavat.

§ 8 Mõznoje upravlenije imejet pravo revizovat hozjaistvo usadbõ vo vsjakoje vremja ili samo ili tšerez svojego upolnomotšennago.

§ 9. Arendator usadbõ imejet pravo zasevat lnom tolko 1 lofštelei.

§ 10. Jesli mõznoje upravlenije poželajet arendatoru sei usadbõ sdat otkaz v odnoi, to etoi dolžno posledovat 23. oktjabrja do istetšenija sroka sego dogovora, pritšem arendator usadbõ ne imejet prava trebovat voznagraždenija za kakija libo rabotõ ili izderžki.

§ 11. V obezpetšenije totšnago ispolnenija prinjatõh na sebja objazatelstv arendator etoi batrakskoi usadbõ zakladõvajet vse svoje imuštšestvo, a v osobennosti svoi železnõi inventar kotorõi dolžen sostojat po krainei mere iz odnoi lošadi i  dvuh golovõ rogatago skota i nahoditsja v horošem sostojaniji.

§ 12 V slutšaje jesli arendator sei usadbõ budet obraštšatsja neostorožno s ognem i tšerez eto proizoidet požar, to on otvetšajet za proisšedšije ubõtki vsem svoim imuštšestvom. Krome togo mõznoje upravlenije uslovlivajetsja s arendatorom onoi usadbõ eštše v sledujuštšem:

1) Arendator usadbõ prinimajet na sebja uravnivat..........  sažen.......... dorogi:

2) Arendator usadbõ nedolžen bõt zametšen v kraže, a takže, ne dolžen prinimat v svojei usadbe vorov ili kradennõh veštšei;

3) Jesli žilaja riga po vethosti prijidet v plohoje sostojanije, to imenije vozvodit takovoju na svoi stšet, pritšem odnako arendatorõ usadeb mõznoi zemli, bezvozmezdno podvozit material takže i na potšinku žiloi rigi.

§ 13. Dlja otbõvanija dnei, arendator usadbõ dolžen javljatsja každõi raz nemedlenno po prikazaniju imenija. Pri molodbe zimoju s 6 tšasov utra do7 tšasov vetšera.

§ 14. Arendator usadbõ ne prav dopuskat tštobõ ego sobaka svobodno šljalis. Každaja sobaka, kotoruju vstretjat, vse ravno gde, vne granits usadbõ, budet nemedlenno ubita i arendator ne vprav dopuskat svoje stado na mõznoi senokos.

§ 15. V slutšaje neispolnenija arendatorom usadbõ kakogo libo iz oznatšennõh v sem dogovor punktov, on lišitsja svojei usadbõ, ne imeja prava žalovatsja na to v sud ili trebovat voznagraždenija.

§ 16. Sostajanije strojenija arendnoi usadbõ Tondi

1) Žilaja riga novaja;

2) Ambar horošiji;

3) Hlev, sarai starõje;

4) Banja horošaja;

5) Kuhnja............................................................

6) Kolodets horošiji;

7).......................................................................

8) Zabor vokurg dvora v horošem sostojaniji;

Tšto nastojaštši dogovor vpolne protšitan i razjasnen arendatoru Janu Parvei i tšto pomjanutõi arendator vpolne dovolen so vsemi võšeoznatšennõmi uslovijami, on udostverjajet svojego podpisju.

    Tak soveršeno v Pallaskom Vol. dom, 26 oktjabrja 1900 goda.

                  Arendator batrakskoi usadbõ: Jaan Parwei 

                  Ot imeni mõznago upravlenija: Eduard Bauman.

1900 aasta oktobri kuu 26 päewal Palla walla Kohus tõendab, et seesinane teenistuse leping on mõlematele lepingutegijatele ette luetud ja nemad sellega rahul olles on alla kirjutanud, mis pärast see leping Walla Kohtu Seaduse II jau § 278 ja Poslini Sead. 1893 a § § 62 ja 81 p 4 põhjusel akti raamatusse N: 12 all sisse kirjutatud wõib saada.

                  Kohtu eesistuja J Soiewa

                   Kohtumõistjad M. Saar

                                              K. Hawakiwwi.

                        Kirjutaja KSepp.