Batrakskiji dogovor na mõznuju zemlju.

Segodnjašnjago dnja meždu Gallikskim mõznõm upravlenijem i krestjaninom Davidom Sarapu blagoobdumano uslovlen i napisan nižesledujuštšiji dogovor:

§ 1. Gallikskoje, mõznoje upravlenije sdajet mõznuju batrakskuju usadbu  Wilka, stoimostju v 2 talera 43 44/ 112 grošei, v arendu srokom na tri (3) goda , stšitaja s 23 aprelja 1901 goda po 23 aprelja 1904 goda.

§ 2. ................. platit za nazvannuju usadbu denežnuju arendu vsego po- rub.-kop. v god, a imenno; 1go aprelja-rub.-kop. i 1go oktjabrja- rub.-kop. vpered i objazan krome togo ježegodno bezplatno proizvodit sledujuštšija rabotõ, a imenno:

1) žat i klast v skirdõ 4 lofštele ozimi;

2) žat 6 lofštelei jarovogo hleba;

3) kosit 2 lofštelei klevera;

4) kosit 8 lofštelei sena;

5) kosit- lovštelei goroška;

6) sobirat- lofštelei kartofelja, kotorõi svozit tuda, kuda mõznoje upravlenije prikažet:

7) svozit- sažen 1 aršinnõh drov.....................................................................................

8) uravnivat 50-75 saženei dorogi tam, gde mõznoje upravlenije prikažet; 

9)  32 peših rabotših dnei, kotoroje dolžen postavit do Mihailova dnja. Za každõi nepostavlennõi rabotšei den uplatšivajet on 75 kop. 

Ispolnenije oznatšennõh rabot razrešajetsja soglasno § 168 Položenija o krestjanah Lifljandskoi guberniji ot 13 nojabrja 1860 g. Za každõi rabotšiji den ,postavlennõi bolne uslovlennogo  uplatšivajutsja mõzoju letom 40 kop. i zimoju 30 kop.

§ 3.  O brevnah i žerdjah na potšinku ili vozvedenije strojeniji arendator batrakskoi usadbõ dolžen zajavit do Mihailova dnja i objazan on podtšinjatsja vo vseh otnošenijah lesnomu ustavu; v slutšaije narušenija im sego ustava, on budet lišen svojei usadbõ.

§ 4. Arendator batrakskoi usadbõ objazan vesti hozjaistvo v sdannoi jemu v arendu usadbe po nadležaštšim zemledeltšeskim pravilam i sdat usadbu imeniju obratno po istetšenija sroka sego dogovora v sledujuštšem porjadke:

 a)  vse strojenija i v osobennosti ih krõši dolžnõ bõt horošo potsinenõ;

b) ržanoje pole dolžno bõt horošo obrabotano i svojevremenno obsemeno horošim semenem;

v) zaborõ dolžnõ bõt horošo potšinenõ;

g) senokosõ dolžnõ bõt otšištšenõ ot hvorosta i vse  kanave otšištšenõ; d) iz rabot k buduštšemu ekonomitšeskomu godu ržanoje požnivo dolžno bõt vspahano i horošo vsboroneno; 

e) on polutšajet 2 saženi 1 aršinnõh drov dlja toplivam 5 saž. hvorosta. Za rubku uplatšivajet arendator usadbõ.

§ 5. V slutšaje jesli batrak po prikazaniju mõznago upravlenija vozvedet novõja strojenija ili potšinit starõja, to eto proisvodit na svoi stšet, ne imeja prava trebovat kakogo libo za eto voznagraždenija, na kakovuju postroiku mõznoje upravlenije dajet bezvozmezdno brevna, kotorõja vse batraki, sorazmerno velitšine ih zemli, dolžnõ bezvozmezdno privesti k mestu postroiki; ravnõm obrazom vse batraki vmeste sorazmerno velitšine ih zemli, dolžnõ dat bezvozmezdno solomõ na krõšu soglasno istšislenija mõzanago upravlenija. Za proizvodstvo kamennago fundamenta pod hlev mõznoje upravlenije uplatšivajet po kvadratnõm sažnjam. Za tšistku trubõ on uplatšivajet  30 kop. v god.

§ 6. Svoi sobstvennõja polja arendator mõznoi batrakskoi usadbõ dolžen obrabotõvat v tšetõreh tšastjah, tak, tštobõ nahodilis 1½ lofšteli pod rožju, 3 lofšteli jarovõm hlebom, 1½ lofšteli pod parom pritšem on ne imejet prava zasevat par jarovõm hlebom ili lnom.

§ 7. Solomu, seno i drugoi korm dlja skota arendator sei usadbõ ne imejet prava komu nibut ssužat ili prodovat.

§ 8. Mõznoje upravlenije imejet pravo revizovat hozjaistvo usadbõ vo vsjakoje vremja ili samo ili tšerez svojego upolnomotšennago.

§ 9. Arendator usadbõ imejet pravo zasevat lnom tolko ½ lofšteli.

§ 10. Jesli mõznoje upravlenije poželajet arendatoru sei usadbõ sdelat otkaz v onoi, to etoi dolžno posledovat 23. oktjabrja do istetšenija sroka sego dogovora, pritšem arendator usadbõ ne imejet prava trebovat voznagraždenija za kakija libo rabotõ ili izderžki.

§ 11. V obezpetšenije totšnago izpolnenija prinjatõh na sebja objazatelstve arendator etoi batrakskoi usadbõ zakladõvajet vse svoje imuštšestvo, a v osobennosti svoi železnõi inventar, kotorõi dolžen sostojat po krainei mere iz odnoi lošadi i dvuh golovõ rogatago skota i nahoditsja v horošem sostojaniji.

§ 12. V slutšaje jesli arendator sei usadbõ budet obraštšatsja neostorožno s ognem i tšerez eto proizoidet požar, to on otvetšajet za proišedšije ubõtki vsem svoim imuštšestvom. Krome togo mõznoje upravlenije uslovlivajetsja s arendatorom onoi usadbõ ještše v sledujuštšem:

1) Arendator usadbõ prinimajet na sebja uravnivat.......... sažen ...............dorogi;

2) Arendator usadbõ nedolžen bõt zametšen v kraže, a takže, ne dolžen prinimat v svojei usadbe vorov ili kradennõh veštšei;

3) Jesli žilaja riga po vethosti prijidet v plohhoje sostojanije, to imenije vozvodit takovuju na svoi stšet, pritšem odnako arendatorõ usadeb mõznoi zemli vse vmeste dolžnõ, sorazmerno velitšine

svojei žemli , bezvozmezdno podvozit trebujemõi material; ravnõm obrazom oni dolžnõ podvozit material takže i na potšinku žiloi rigi.

§ 13. Dlja otbõvanija dnei, arendator usadbõ dolžen javljatsja každõi raz nemedlenno po prikazaniju imenija. Pri  molotbõ  zimoju s 6 tšasov utra do 7 tšasov vetšera.

§ 14. Arendator usadbõ ne vprave dopuskat, tštobõ ego sobaka svobodno šljalis. Každaja sobaka, kotoruju vstretjat, vse ravno gde, vne granits usadbõ, budet nemedlenno ubita.

§ 15. V slutšaje neispolnenija arendatorom usadbõ kakogo libo iz oznatšennõh v sem dogovore punktov, on lišitsja svojei usadbõ, ne imeja prava žalovatsja na to v sud ili trebovat voznagraždenija.

§ 16. Sostojanije strojeniji arendnoi usadbõ  Vilka

1) Žilaja riga horošaja;

2) Ambar horošiji;

3) Hlev horošiji;

4) Banja horošaja;

5) Kuhnja.............................................................

6) Kolodets horošiji;

7)........................................................................

8) Zabor vokurg dvora v horošem sostojaniji:

Tšto nastojaštšiji dogovor vpolne protšitan i razjasnen arendatoru Davidu Sarapu i tšto pomjanutõi arendator vpolne dovolen so vsemi võšeoznatšennõmi uslovijami, on udostverjajet svojego podpisju.

              Tak soveršeno v Pallaskom vol. dom 26 oktrjabrja 1900 goda.

              Arendator batrakskoi usadbõ: Taawet Sarapuu.

              Ot imeni mõznago upravlenija: Eduard Bauman

1900 aasta oktobri kuu 26 päewal Palla walla Kohus tõendab, et see sama leping mõlematele lepingu tegijatele on ette luetud, nemad lepingu sisuga rahul olles, selle alla kirjutanud, mis pärast see teenistuse leping Walla Kohtu Seaduse II jau § 278 ja  Poslini Sead. 1893 a § § 62 ja 81 p. 4. põhjusel wõib akti raamatusse N: 13 all sisse kirjutatud saada.

                    Kohtu eesistuja J Soiewa

                    Kohtumõistjad M. Saar

                                               K.Hawakiwwi

                         Kirjutaja Sepp.