Batrakski dogovor na mõznuju zemlju. Segodnjašnjago dnja meždu Gallikskim mõznõm upravlenijem i krestjaninom Jakobom Martovõm Kuzik blagoobdumano uslovlen i napisan nižesledujuštšiji

dogovor:

§ 1. Gallikskoje mõznoje upravlenije sdajet mõznuju batrakskuju usadbu Pasli, stoimostju v- taler- groš- v arendu srokom na tri (3) goda, stšitaja s 23 aprelja 1901 goda po 23 aprelja 1904 goda.

§ 2. ... platit za nazvannuju usadbu denežnuju arendu vsego po- rub. - kop., a imenno: 1go aprelja- rub. - kop. i 1go oktjabrja- rub. . kop. vperet i objazan krome togo ježegodno bezplatno prozvodit sledujuštšija rabotõ, a imenno:

1) žat i klast vskidrõ 6 lofštelei ozimi;

2) žat 6 lofštelei jarovago hleba;

3) kosit 2 lofštelei klevera;

4) kosit 8  lofštelei sena ;

5) kosit - lofštelei goroška;

6) sobirat- lofštelei kartofelja, kotorõi zvozit tuda, kuda mõznoje upravlenije prikažet;

7) svozit- sažen 1 aršinnõh drov;

8) uravnivat 100-150 saženei dorogi tam, gde mõznoje upravlenije prikažet;

9) 70 peših dnei, iz kotorõi dolžen 50 dnei postavit do Mihailova dnja i ostalnõje v tetšeniju zimõ. Za každõi nepostavlennõi rabotšiji den on uplatšivajet 75 kop. letom i 50 kop. zimoju.

Ispolnenije oznatšennõh rabot razrešajetsja soglasno § 168 Položenija o krestjanah Lifljandskoi guberniji ot 13 nojabrja 1860 g. Za každõi den postavlennõi  boleje uslovlennago uplatšivajutsja    mõzoju letom  40 kop. i zimoju 30 kop.

§ 3. O brevnah i žerdjah na potšinku ili vozvedenije strojeniji arendator batrakskoi usadbõ dolžen zajavit do Mihailova dnja i objazan on podtšinjatsja vo vseh otnošenijah lesnomu ustavu; v slutšaje narušenija im sego ustava, on budet lišen svojei usadbõ.

§ 4. Arendator batrakskoi usadbõ objazan vesti hozjaistvo v sdannoi jemu v arendu usadbe po nadležaštšim zemledeltšeskim pravilam i sdat usadbu imeniju obratno po istetšeniji sroka sego dogovora v sledujuštšem porjadok:

a) vse strojenija i v osobennosti ih krõši dolžnõ bõt horošo potšinenõ;

b) ržanoje pole dolžno bõt horošo obrabotano i svojevremenno obsemeneno horošim semenem;

v) zaborõ dolžnõ bõt horošo potšinenõ;

g) senokosõ dolžnõ bõt otšištšenõ ot hvorosta i vse kanave otšištšenõ;

d) iz rabot k buduštšemu ekonomitšeskomu godu ržanoje požnivo dolžno bõt vspahano i horošo vsboroneno;

e) on polutšajet 3½ saženi 1 aršinnõh drov dlja toplivam 5 saž. hvorosta. Za rubku uplatšivajetsja arendator usadbõ.

§ 5.V slutšaje jesli batrak po prikazaniju mõznago upravlenija vozvedejet novõja strojenija ili potšinjat starõja, to eto on proizvodit na svoi stšet, ne imeja prava trebovat kakogo libo za eto voznagraždenija, na kakovuju postroiku mõznoje upravlenije dajet bezvozmezdno brevna, kotorõja vse batraki, sorazmerno velitšine ih zemli, dolžnõ bezvozmezdno privesti k mestu postroiki;

ravnõm obrazom vse batraki vmeste,sorazmerno velitšine ih zemli, dolžnõ bezvozmezdno solomõ na krõšu soglasno istšislenija. Za proizvodstvo kamennago fundamenta pod hlev mõznoje upravlenije uplatšivajet po kvadratnõm sažnjam. Za tšistku trubõ uplatšivajet on  60 kop. v god.

§ 6. Svoi sobstvennõja polja arendator mõznoi batrakskoi usadbõ dolžen obrabotõvat v tšetõreh tšastjah, tak, tštobõ nahodilis 3 ½ lofšteli pod rožju, 7 lofšteli pod jarovõm hlebom, 3 ½ lofšteli pod parom pritšem  on ne imejet prava zasevat par jarovõm ili lnom.

§ 7. Solomu, seno i drugoi korm dlja  skota arendator sei usadbõ ne imejet prava komu nibut ssužat ili prodavat.

§ 8. Mõznoje upravlenije imejet pravo revizovat hozjaistvo usadbõ vo vsjakoje vremja ili samo ili tšerez svojego upolnomotšennago.

§ 9. Arendator usadbõ imejet pravo zasevat lnom tolko 1 lofštel.

§ 10 Jesli mõznoje upravlenije poželajet arendatoru sei usadbõ sdelat otkaz v odnoi, to etoi dolžno posledovat 23. oktjabrja do istetšenija sroka sego dogovora, pritšem arendator usadbõ ne imejet prava trebovat voznagraždenija za kakija libo rabotõ ili izderžki.

§ 11. V obezpetšenije totšnago ispolnenija prinjatõh na sebja objazatelsv arendator etoi batrakskoi usadbõ zakladõvajet vse svoje imuštšestvo, a v osobennosti svoi železnõi inventar, kotorõi dolžen sostojat po krainei mere iz odnoi lošadi i dvuh golova rogatago skota i nahoditsja v horošem sostojaniji.

§ 12. V slutšaje jesli arendator sei usadbõ budet obraštšatsja neostorožno s ognem i tšerez eto proizoidet požar, to on otvetšajet za proisšedšije ubõtki vsem svoim imuštšestvom. Krome togo mõznoje upravlenije uslovlivajetsja s arendatorom odnoi usadbõ ještše v sledujuštšem:

1)  Arendator usadbõ prinimajet na sebja uravnivat....... sažen....... dorogi;

2)  Arendator usadbõ nedolžen bõt zametšen v kraže, a takže, ne dolžen prinimat v svojei usadbe vorov ili kradennõh veštšei; 

3) Jesli zilaja riga po vethosti prijidet v plohoje  sostojanije, to imenije vozvodit takovuju na svoi stšet, pritšem odnako arendatorõ usadeb mõznoi zemli vse vmeste dolžnõ sorazmerno velitšine svojei zemli, bezvozmezdno podvozit trebujemõi material; ravnõm obrazom oni dolžnõ podvozit material takže i na potšinku žiloi rigi.

§ 13. Dlja otbõvanija dnei, arendator usadbõ dolžen javljatsja každõi raz nemedlenno po prikazaniju imenija. Pri molotba zimoju s 6 tšasov utra do 7 tšasov vetšera.

§ 14.  Arendator usadbõ ne vprave dopuskat tštobõ ego sobaki svobodno šljalis. Každaja sobaka, kotoruju vstretjat vse ravno gde vne granits usadbõ, budet nemedlenno ubita.

§ 15. V slutšaje neispolnenija arendatorom usadbõ kakogo libo iz oznatšennõh vsem dogovor punktov, on lišitsja svojei usadbõ, ne imeja prava žalovatsja na to v sud ili trebovat voznagraždenija.

§ 16. Sostojanije strojeniji arendnoi usadbõ Pasli.

1) Žilaja riga horošaja.

2) Ambar sredniji.

3) Hlev i sarai srednije.

4) Banja staraja.

5) Kuhnja..............................................................

6) Kolodets sredniji.

7) pogreb hudoi.

8) Zabor vokurg dvora v horošem sostojaniju.

Tšto nastojaštšiji dogovor vpolne protšitan i razjasnen arendatoru Kuziku i tšto pomjanutõi arendator vpolne dovolen so vsemi võšeoznatšennõmi uslovijami on udostoverjajet svojego podpisju.

Tak soveršen v Pallaskom vol. dom 26 okt. 1900 goda.

                     Arendator batrakskoi usadbõ: za Jakoba Kuzik

                    raspisalsja sõn jego  Tavit Kuzik

                    Ot imeni mõznago upravlenija: Eduard Baumann

1900 aasta oktoobri kuu 26 päewal Palla walla Kohus tõendab, et seesama teenistuse leping on mõlematele lepingutegijatele ette luetud ja nemad sellega rahul olles alla kirjutanud, mispärast see leping Walla Kohtu Seaduse II jau § 278 ja Poslini Seaduse § § 62 ja 81 p 4 põhjusel wõib akti raamatu sisse kirjutatud saada N: 15 all.

                     Kohtu eesistuja J. Soiewa

                     Kohtu mõistjad M Saar

                                                K. Hawakiwwi

                            Kirjutaja Sepp.